"Telesna dejavnost je ključnega pomena za kognitivni razvoj in izboljšanje koncentracije pri otrocih. Zdrav um je odvisen od zdravega telesa." - Adele Diamond, nevroznanstvenica

Pri večji fizični aktivnosti dihamo globlje, s čimer pride v kri več kisika, s katerim se oskrbijo tudi možgani, na ta način pa se izboljšajo kognitivne sposobnosti (razmišljanje, usmerjena pozornost, koncentracija).*, **

Pri preučevanju koncentracije pri otrocih so nekateri priznani raziskovalci in strokovnjaki s področij psihologije, pedagogike, nevroznanosti in kognitivnih ved. Prišli so do zanimivih odkritij.

Dr. Adele Diamond, ki je profesorica nevroznanosti in razvojne psihologije ter priznana raziskovalka kognitivnih funkcij pri otrocih, je podrobno preučevala koncentracijo. Opravila je raziskave, ki so ugotavljale povezavo med gibanjem in kognitivnimi sposobnostmi, pomembnost igre in raznolikost izkušenj ter vpliv okolja na kognitivni razvoj. Prišla je do spoznanj, da telesna dejavnost spodbuja razvoj možganskih struktur, ki so ključne za koncentracijo, pozornost, spomin in učenje. Prav tako je spoznala, da lahko aktivnostii, ki vključujejo različne senzorične dražljaje in motorične izzive, prispevajo k boljšemu razvoju možganskih funkcij, vključno s koncentracijo. Ugotovila je še, da  otroci, ki so izpostavljeni stimulativnemu okolju, pogosto kažejo boljše kognitivne rezultate in večjo sposobnost koncentracije in učenja.

Dr. John Ratey, profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Harvardu in priznani psihiater in nevrokognitivni znanstvenik, je preučeval povezave med gibanjem, telesno aktivnostjo ter kognitivnimi funkcijami, vključno s koncentracijo, pri otrocih. Gibanje vidi kot stimulacijo za možgane, saj so aktivni možgani bolj pripravljeni na učenje in bolje delujejo pri izvajanju vseh kognitivnih nalog. Proučeval je tudi vpliv gibanja na razpoloženje in stres in pokazal, da  telesna aktivnost zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje. To lahko pomaga otrokom bolje obvladovati stresne situacije in ohranjati koncentracijo med učenjem.

Priznani nevrokognitivni znanstvenik dr. Michael Posner, ki se je osredotočil na preučevanje pozornosti in koncentracije pri otrocih, je razvil teorijo trojne mreže pozornosti, ki razlaga osnovne mehanizme pozornosti pri otrocih in odraslih. Gre za teoretični okvir, ki opisuje tri osnovne mehanizme pozornosti in njihovo vlogo pri obdelavi informacij, in s tem v povezavi govori o treh komponentah, ki predstavljajo različne vidike pozornosti in medsebojno sodelujejo, dogajajo se vzporedno. Te tri komponente so:

•  Orientacijska pozornost, ki se nanaša na sposobnost usmerjanja pozornosti na določeno informacijo ali dražljaj. Orientacijska pozornost omogoča posamezniku, da zazna pomembne dražljaje v okolju in se osredotoči nanje, medtem ko ignorira manj pomembne dražljaje. To je pomembno za procesiranje in razumevanje informacij iz okolja.
• Izvedbena pozornost: pomeni sposobnost vzdrževanja pozornosti in nadzora nad svojimi miselnimi procesi ter izvajanjem naloge. Pomembna je za izvajanje načrtovanih dejavnosti, vzdrževanje koncentracije in premagovanje motečih dejavnikov.
•  Mreža pozornosti pa je mreža možganskih regij, ki so povezane med seboj in delujejo skupaj pri obdelavi informacij. Ta komponenta je odgovorna za usklajevanje orientacijske in izvedbene pozornosti ter omogoča usmerjanje pozornosti na določene dražljaje, vzdrževanje koncentracije in nadzor nad miselnimi procesi.

Na podlagi svojih raziskav dr. Adele Diamond, ki je veliko pripomogla k boljšemu razumevanju povezav med telesno aktivnostjo, kognitivnim razvojem in koncentracijo pri otrocih, priporoča:

•  Spodbujanje telesne aktivnosti in gibanja pri otrocih že od zgodnjega otroštva.
• Zagotavljanje okolja, ki spodbuja igro, raziskovanje in raznolike izkušnje.
• Vključevanje aktivnosti, ki spodbujajo senzorične in motorične spretnosti, v vsakodnevno rutino otrok.
• Zavedanje pomembnosti uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje tako telesno kot tudi kognitivno stimulacijo.

Dr. John Ratey bi k temu dodal še priporočila, da se redno telesno aktivnost in gibanje vključi v vsakodnevno rutino otrok: priporoča raznolike oblike telesne aktivnosti, tudi aerobne vaje za moč, ravnotežje in gibljivost. Poudarja pozitiven vpliv gibanja tudi na čustva.

"Telesna aktivnost lahko deluje kot gorivo za možgane. Bolj ko smo aktivni, bolj osredotočeni in produktivni smo lahko." - Charles Hillman, nevroznanstvenik

*Chang, YK, Labban, JD,  Gapin, JI, Etnier, JL, 2012: The effects of acute exercise on cognitive performance: A meta-analysis. Brain Research, Vol. 1470

**Ogoh, S, Tsukamoto, H, Hirasawa, HH, Hirose, N, Hashimoto, T, 2014, The effect of changes in cerebral blood flow on cognitive function during exercise. Psysiological Reports, Vol. 2