Počitnice so obdobje brez skrbi in šolskega stresa. Imamo tudi malo več časa. Zakaj tega ne bi izkoristili za krepitev dolgoročnega spomina pri otroku?

Tako med odraslimi kot med otroki sicer obstajajo individualne razlike, ki vplivajo na to, kakšen spomin imamo. Dobra novica je, da lahko spomin krepimo, preko krepitve dolgoročnega spomina, v kombinaciji z učno podporo in ustrezno spodbudnim učnim okoljem, pa lahko prispevamo k boljšemu učnemu uspehu.

Tudi študije so potrdile, da vključevanje iger za krepitev spomina pozitivno vpliva na učno uspešnost. Otroci, ki večkrat igrajo igre, ki vključujejo spomin, pozornost in reševanje problemskih nalog, so učno bolj uspešni.   

Spomin... je dnevnik, ki ga vsi nosimo s seboj. - Oscar Wilde - irski pisatelj

 Izbiramo lahko med različnimi igrami, ki bodo otroke razveselile tudi med počitnicami, ki so primerne za krepitev dolgoročnega spomina pri otrocih. Igre prilagodite starosti otroka in zahtevnosti, ki je je sposoben. Vedno je dobrodošlo, če v igre vključimo vsebine, ki so otroku že tako blizu in ga zanimajo. Z igranjem iger bomo z otroki preživeli tudi več časa s kakovostnimi vsebinami, krepila se bo tudi naša medsebojna povezanost. 

• Igra spomina: Klasična igra, ki je odlična za krepitev dolgoročnega spomina. Igramo jo s pari kart, ki jih je potrebno obrniti in si zapomniti njihove položaje, nato pa najti ujemanja med njimi. Igra spomina spodbuja koncentracijo in vizualni spomin.
• Igra besed: Igralci izmenično dodajajo besede v verigo. Vsak igralec mora ponoviti vse prejšnje besede v pravilnem zaporedju in dodati novo besedo. Igra spodbuja verbalni spomin in povezovanje informacij v zaporedju.
•  "Kdo sem?": V tej igri si en igralec zamisli osebo, žival ali predmet, drugi igralci pa postavljajo vprašanja, da bi ugotovili, koga ali kaj si je zamislil. Igra spodbuja logično razmišljanje in dolgoročni spomin, saj igralci skušajo zapomniti podatke, ki jih dobijo med vprašanji, hkrati pa iz prejetih podatkov poskušajo dobiti smiseln rezultat.
•  Igra, ki je posebej primerna za igranje na počitnicah, na plaži, v kampu, pri babici... je skrivanje predmetov: Skrijte nekaj predmetov na določenih lokacijah in prosite otroka, naj si zapomni, kje so predmeti. Nato naj jih poišče v zaporedju, ki si ga je zapomnil, ali pa v zaporedju, ki ga določite vi. To krepi prostorski spomin in sposobnost sledenja zaporedju.
•  Različne uganke in sestavljanke: Uganke in sestavljanke zahtevajo od otroka, da si zapomni vizualne podrobnosti in jih uporabi pri reševanju problema. To spodbuja vizualni spomin in prostorsko zaznavanje. Kasneje, pri učenju v novem šolskem letu, bo lahko otrok te pridobljene spretnosti s pridom izkoristil pri zapomnitvi nove učne snovi, lažje pa bo tudi povezoval vsebine.
•  Razne igre zaporedij: Eden od igralcev začne z določenim zaporedjem dejanj ali predmetov, nato pa drugi igralci poskušajo ponoviti to zaporedje v pravilnem vrstnem redu; bodite ustvarjalni, uporabite vsakodnevne predmete, gibe, kot pri vadbi ipd.... Igra spodbuja zapomnitev in ponavljanje zaporedja.

Brez spomina ne bi bilo kulture. Brez spomina ne bi bilo civilizacije, družbe, prihodnosti. - Elie Wiesel - ameriška pisateljica 

 PRI ČEM VSEM POMAGAJO IGRE IN DRUGE AKTIVNOSTI ZA KREPITEV DOLGOROČNEGA SPOMINA? 

 Okrepiti dolgoročni spomin pri otroku je pomembno za spodbujanje učenja in razvoja. Tu je nekaj strategij, ki jih lahko skupaj z zgornjimi predlogi uporabite za spodbujanje razvoja dolgoročnega spomina pri otroku:

•  Ponavljanje in vadba: Redno ponavljanje in vadba pomagata utrditi informacije v dolgoročnem spominu. Spodbujajte otroka, naj ponavlja informacije, ki jih želi zapomniti, in jih redno ponavlja dlje časa, tako bo zapomnitev trajnejša in bolj stabilna.
•  Razdelite učenje na manjše enote: Informacije se lažje vtisnejo v dolgoročni spomin, če jih razdelimo na manjše enote. Pomagajte otroku razbiti kompleksne informacije na manjše dele, ki jih je lažje obvladati in si jih zapomniti.
•  Povezovanje znanja: Otroku pomagajte najti povezave med novimi informacijami in obstoječim znanjem. Ko se nova informacija poveže s prejšnjim znanjem, obstaja veliko večja verjetnost, da bo shranjena v dolgoročnem spominu.
•  Povezovanje informacij z izkušnjami: Spodbudite otroka, naj povezuje novo informacijo z lastnimi izkušnjami. Povezovanje informacij z osebnimi izkušnjami pomaga pri utrjevanju spomina in boljšem razumevanju snovi.
•  Raznolikost učnih strategij: Uporabljajte različne učne strategije, da spodbudite otrokov dolgoročni spomin, vključite branje, pisanje, ustno razlago ali pripoved in reševanje problemov. Raznolikost učnih strategij spodbuja raznolikost spominskih poti. Zelo pomaga, če otrok nekaj, česar se šele uči, poskuša razložiti nekomu drugemu.
•  Ne pozabimo na sprostitev in spanje: Regeneracija je ključna za dobro delovanje vseh kognitivnih funkcij, zato sta dovolj spanja in sprostitve ključna tudi za delovanje dolgoročnega spomina. Otroku zagotovite dovolj časa za počitek in spanje, da se informacije lahko učinkovito shranijo v dolgoročni spomin. Pravi počitek ni igranje igric na računalniku ali gledanje risank. 

Pomembno je tudi, da se spomnite, da imajo otroci različne učne sloge in stopnje razvoja, zato se prilagodite individualnim potrebam otroka. Spodbujanje dolgoročnega spomina pri otroku zahteva potrpežljivost, ponavljanje in doslednost.

 ZANIMIVO

 Nemški psiholog Wolfgang Schneider je pomembno prispeval k raziskavam o razvoju spomina pri otrocih. Predstavil je več strategij kodiranja, ki lahko prispevajo k boljšemu razvoju spomina pri otrocih, kot so: 

• Ponavljanje in ponavljanje: Schneider priporoča uporabo ponavljanja kot strategije kodiranja. Ponavljanje informacij lahko pomaga pri konsolidaciji in prehodu informacij iz kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin.
• Organizacija informacij: Pomembno je, da si otroci organizirajo informacije na sebi smiseln način. Na primer, lahko uporabijo strukture, kot so kategorije, hierarhije ali sheme, s katerimi bodo lažje vzpostavili povezavo in razumevanje med različnimi elementi informacij.
•  Vizualizacija: Uporaba vizualizacije je lahko koristna strategija kodiranja. Otroci lahko ustvarijo vizualne podobe ali slike, ki si jih povežejo z informacijami, kar pomaga pri njihovi zapomnitvi.
•  Uporaba mnemotehničnih strategij: Mnemotehnike so posebne strategije za izboljšanje spomina, kot so uporaba akronimov, rime, asociacij in drugi prijemi. Otroci se lahko teh strategij naučijo in jih uporabljajo za zapomnitev in obnovitev informacij.
•  Povezovanje z obstoječim znanjem: Schneider poudarja, da je pomembno, da otroci novo informacijo povežejo z obstoječim znanjem. Če lahko vzpostavijo povezave med novimi informacijami in že obstoječim znanjem, lahko to olajša kodiranje in obnovitev informacij.

 Da bi okrepili spomin, uporabite več čutov pri učenju, npr. poslušanje, gledanje, dotikanje in ravnanje s predmeti! Če uporabimo več čutov, to povečuje verjetnost, da se informacije shranijo v dolgoročnem spominu.

Pri utrjevanju spomina pomaga vizualna podpora. Uporabite vizualne pripomočke, kot so slike, grafikoni ali diagrami, da otroku pomagate vizualizirati informacije.  Kar si otrok res težko zapomni, naj ima dlje časa dostopno na vidnem mestu, kamor bo pogledal tudi mimogrede ali celo nehote.

 *Schneider, W., Pressley, M., (1997). Memory development between two and twenty. New Yersey: Lawrence Erlbaum Associates Inc.